Geminino domovanje

Temno rjavi kodri so divje plapolali v vetru, ko so dolge, hitre noge teptale rastje pred sabo. Temna mladenka je urno kot srna tekla skozi gozd, brez da bi se zmenila za razkačene krike nekaj metrov za sabo. Zopet je zašla v manjše težave; čisto ponesreči ji je nekaj ognjenih krogel ušlo v mladega možakarja, ki jo je nadlegoval. Sicer ni bila prestrašena, takšnih pripetljajev je bila vajena in ponavadi se je prav dobro spopadala z njimi, saj se je v igro vživela. Toda nje nihče doslej ni mogel ujeti in izkoristiti tako, kot bi si želel. Danes se je planila prehitro, njena potrpežljivost je že od začetka dneva nihala na najnižjih mejah. In sedaj je bežala brez neznancem z ostrim rezilom v roki, v katerem je prej videla odsev svojih žarečih zelenih oči. Prebijala se je skozi veje in liste ter iz sekunde v sekundo bila bolj presenečena, kako se moškega za sabo še vedno ni znebila. Sunkovito je zavila na doslej neuporabljeno pot ter se znašla v še bolj brezizhodni goščavi, toda nekako se je prebila na drugo stran. Skoraj bi že pomislila, da se je rešila, toda za sabo je vendarle lahko slišala pokanje suhih vej in mogoče celo korake, ni bila prepričana, toda raje se je zopet pognala v tek. Tako hitro kot se je prikazala je tudi izginila in sicer iz okolice kristalnega jezera. Ničemur ni posvečala prevelike pozornosti, mogoče le nekaj listkom iz gozda v njenih lesketajočih se laseh, ki jih je med tekom poskušala spraviti ven. To je bil še vedno njen glavni problem, dokler se nenadoma ni znašla pred ljubko, ne preveč vdzrževano majhno hiško, katero je videla prvič in je očitno bila nalašč oddaljena od središča dogajanja, ki ga je Jade prej preletela. Z roko v laseh se je ozrla čez obe rame, na kratko premislila vse skupaj, a na koncu kot ponavadi le skomignila in vdrla v popolnoma zaraščeno bivališče, kar je opazila šele sedaj. Za razliko od njenega pompoznega vhoda je tokrat neslišno zaprla vrata in se razgledala po urejenemu prostoru, v katerem se je znašla. Malenkost izmučena od 'podviga' se je zadihano naslonila na steno. Nato je še zadnjič globoko vdihnila in se po prstih zavrtela po prostoru, da bi se dobro razgledala, glede na to, da tako ali drugače kaj drugega ni mogla početi zaradi skrivanja. Čakala je le še to, da se pojavi lastnik hiše, zgroženo naleti na mlado dekle, ki je vdrlo sredi belega dne in jo po možnosti napodi ven.